Franc Solina

Vloga informacijske tehnologije v novomedijski umetnosti

Kot vsako novo tehnologijo so tudi računalnike umetniki hitro sprejeli kot novo orodje za umetniško izražanje. Ker je računalniška tehnologija v pionirskih časih kot izhodne naprave poznala predvsem tiskalnike in risalnike, so se računalniki v likovni umetnosti uveljavili najprej na področju grafike. Prve umetniške upodobitve narejene s pomočjo računalnika se začnejo pojavljati v 60-tih letih 20. stoletja. Med Slovenci je pionirsko vlogo pri uporabi računalnikov v likovni umetnosti odigral Edvard Zajec, tržaški Slovenec in diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki je  leta 1968 med svojim podiplomskem študijem na Ohio University v ZDA začel pri svojem grafičnem ustvarjanju uporabljati računalnik. Silovit razvoj računalniške tehnologije je sprožil digitalizacijo še drugih medijev, predvsem zvoka in videa, čemur je sledil pojav multimedijev. Širitev interneta in predvsem pojav svetovnega spleta pa sta vse te novosti hitro razširila po svetu. Preštevilni umetniki so se tedaj spoprijeli z novimi tehničnimi možnostmi, ki jih je prinesel razvoj računalništva. Zato se je pojavilo povsem novo področje v sodobni umetnosti, to so novi mediji, kjer je poudarek na interaktivnosti in umetniških instalacijah. Danes je pojem umetniškega dela  in tudi pojem avtorja zelo drugačen od tradicionalnega pojmovanja, prav tako se je »uporaba« umetnosti premaknila od čiste kontemplacije k veliko bolj aktivnemu odnosu. Uporabnik danes od sodobne umetnosti pričakuje vsebine, ki jih lahko sam spreminja, dopolnjuje, torej stopa z njimi v aktiven odnos. Odpira se tudi vprašanje, ali so tovrstna dela še prava umetniška dela, saj jih vendar ne ustvarjajo več le umetniki, temveč tudi računalniški programerji, znanstveniki in tehnologi, ki nimajo formalne umetniške izobrazbe. Predavanje bo zaključil kratek pregled dogajanja v novomedijski umetnosti s slovenske perspektive.

Franc Solina je redni profesor računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Diplomiral (1979) in magistriral (1982) je iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa iz računalništva in informatike na University of Pennsylvania v ZDA leta 1987. Od leta 1988 poučuje na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani. Leta 1991 je ustanovil Laboratorij za računalniški vid. Raziskuje predvsem 3D modeliranje na osnovi slik, zanima pa ga tudi uporaba računalniškega vida kot uporabniški vmesnik, še posebej na umetniškem področju interaktivnih instalacij.

Z nami sodelujejo